Ferrari, ponos italijanske avtomobilske industrije in dizajna, avtomobil, ki vzbuja zavist in radovednost, avto, ki pomeni statusni simbol izbranih in bogatih. Predstavlja sanje mnogih, a je dosegljiv le redkim.

Smo ali nismo ljubitelji »rdečih«, priznati je treba, da je avtomobilska znamka Ferrari sinonim za super športne, super drage in super moderne avtomobile. Žal cena avtomobilov presega zmožnosti nakupa velike večine ljubiteljev te luksuzne znamke, a vendar obstaja način, da se vsaj enkrat v življenju samostojno popeljemo z enim izmed poskočnih konjičkov iz Maranella.

Podjetje Ferrari je leta 1929 v Modeni ustanovil Enzo Ferrari kot športno dirkalno moštvo pod okriljem Alfe Romeo. Enzo, ustanovitelj in legenda tovarne, je bil tudi sam dirkač in velik ljubitelj moto športa, po rojstvu svojega prvega sina Dina pa se je dirkaško upokojil. Sin Dino Ferrari je žal umrl že pri zgodnjih 24 letih in njemu v spomin so Ferrarijevi dirkalniki z motorjem V6 znani tudi kot Dino. Med krizo tovarne Alfa Romeo se je podjetje Ferrari osamosvojilo, ubranilo pa se je tudi poznejšega poskusa prevzema s strani Alfe. Leta 1948 so prvič nastopili na dirki formule1 z dirkalnikom 125F1 in od takrat moštvo Ferrari piše pomemben del zgodovine tega dirkaškega spektakla. Lastijo si rekorde v konstruktorskih naslovih, naslovih dirka

ških prvakov, imajo največ zmag in največ odpeljanih dirk v F1. Zmagovali so tudi na 24 ur Le Mansa in številnih drugih dirkah širom po svetu. Pri njih so delovali ali še delujejo številni legendarni dirkači in akterji formule: Niki Lauda, Alain Prost, Michael Schumacher, Jean Todt, Ross Brown, Fernando Alonso...

Podjetje se je sprva ukvarjalo tudi z izdelavo strojnih orodij, leta 1944 pa so podjetje in sedež moštva premaknili v Maranello, kraj kjer je Enzo preživel svojo mladost, še istega leta je bila tovarna bombardirana, a kmalu zopet obnovljena in več kot uspešno še vedno deluje.

Poskočni konjiček je najbolj prepoznavni znak v Ferrarijevem logotipu. Pogosto vzbuja razne pomisleke, saj je precej podoben grbu nemškega mesta Stuttgarta in grbu tamkajšnjega avtomobilskega ponosa Porscheja, večnega tekmeca »rdečih«. Konjička je v znaku uporabljal Francesco Baracca, pilot prve svetovne vojne, ki naj bi znak videl na nemškem letalu iz Stuttgarta. Enzov brat Alfredino je bil Baraccov mehanik in ta znak je Enzo pozneje vključil v logotip svojega podjetja, skupaj z barvami italijanske zastave, rumeno barvo mesta Modene in črkama S in F (Scuderia Ferrari). Scuderia Ferrari bi v dobesednem prevodu pomenila Ferrarijevo stajo, vendar se ime preneseno uporablja za »moštvo Ferrari«, številnih navijačev in privržencev moštva pa se je prijelo ime »tifosi«

Maranello je kraj približno 14km južno od Modene. Mestece ima približno 17000 prebivalcev, ki živijo in dihajo za podjetje in moštvo Ferrari. Tu je sedež podjetja Ferrari s tovarno super športnih avtomobilov, od leta 1982 pa tudi sedež dirkaškega moštva (»scuderia Ferrari«) z lastno dirkalno stezo za testiranja v bližnjem Fioranu.

Na prvi pogled mesto nič posebnega, povsod se vidijo velike hale in objekti tovarne, predvsem dobro ograjeni in varovani. Videti proizvodnjo je dano redkim. Po mestu je kar nekaj trgovinic z raznimi Ferrarijevimi izdelki, vse od tekstila, modelov avtov, slik in knjig pa do raznih drobnarij. Vse povezano z imenom Ferrari.

V centru mesta najdemo poslastico za vse ljubitelje te znamke, muzej oziroma Galerijo Ferrari. Po velikosti se ne more primerjati z podobnimi, ki si jih lastijo BMW ali Porsche, po kvaliteti pač. Razstavljeni so vsi najpomembnejši modeli Ferrarijev skozi čas, od starejših formul do najnovejših in najdražjih modelov, kot je model Enzo. Razstavljeni so njihovi dirkalniki F1, nadzorni center dirk F1, razni avtomobilski deli in motorji, pokali, slike in trofeje, ter celo pisarna ustanovitelja podjetja Enza.

V Maranellu je par podjetij, ki ponujajo nepozabno vožnjo z Ferrari avtomobili po mestnih ulicah. Edini pogoj za najem je izpit kategorije B in starost nad 21 let. Stranka si izbere model avtomobila, ki bi ga želeli voziti in po plačilu ter podpisu nekaj papirjev s pogoji ter osebnimi podatki je vse pripravljeno za dogodivščino. Na parkirišču čakajo sanjska vozila z inštruktorji vožnje. Po uvodni predstavitvi in hitrem učenju obvladovanja prestavljanja itd. se prične vožnja. Inštruktorji, ki sedijo poleg se ne vtikajo kaj dosti v »divjost« vožnje, za prometne prekrške so po podpisu pogodbe odgovorni vozniki sami. Načeloma se da kar lepo preizkusiti silne pospeške in zaviranje vrhunske tehnologije, ki temelji večinoma na izkušnjah F1. Pred vožnjo voznika z avtom fotografirajo za veliko spominsko sliko v darilni mapi, vožnja pa je tudi snemana s kamero montirano v avtu. Ob doplačilu prejme voznik na koncu poleg slike tudi HD-DVD s posnetkom vožnje, kar je gotovo neprecenljiv spomin in dokaz, če se hočete malo pohvaliti pred kolegi.

Čeprav ste v rojstnem kraju Ferrarijev, ki jih trenutno izdelajo približno 6000 letno, pa nudijo tudi možnost vožnje s katerim od konkurenčnih avtomobilov. V okolici Modene so namreč še tovarne Maserati, Pagani in Lamborghini. Možen je tako tudi najem Maserattija ali Lamborghinija.

Pari ali odrasli z otroki najbolje da najamejo model California, ki nudi 4 sedišča. Tako lahko otroci ali partner sedijo med vožnjo na zadnjem sedežu in se med vožnjo zamenjajo. Plačilo za vožnjo na zadnjem sedežu je 20€. Vožnja avtomobila za nekje 130€ traja med 10-25 minut, odvisno od modela avtomobila, mine res hitro, ampak obujanje spominov ostane za vedno. Če imate odveč denarja je možen najem avtomobila za daljšo panoramsko vožnjo ali celo za dirkanje na bližnjem dirkališču.

Privoščite si še kosilo v Ferrarijevi restavraciji, nakup spominkov in obisk Maranella lahko nadaljujete v bližnjo prestolnico pokrajine – Modeno.

Modena s svojimi 180 000 prebivalci predstavlja središče italijanske vrhunske avtomobilske industrije. Tu je sedež Maseratija in tudi znanega podjetja za stripe in sličice Panini. Modena velja za mesto z enim najboljših standardov v Italiji in od tu naj bi izhajali tudi slastni toretelini.

V mestu je od letos v rojstni hiši Enza Ferrarija odprt moderen muzej o njegovem življenju in delovanju v moto športu, razstavljeni so redki modeli njegovih avtomobilov, občasno pa tudi razne gostujoče razstave.

Modena je dolgo pripadala plemiški rodbini Este iz mesta Ferrare in oni so leta 1634 v mestu postavili vojvodsko palačo za svoj sedež. Palača velja za eno večjih baročnih stavb v Italiji, v njej pa je danes sedež italijanske vojne akademije (Italijanski West point), vojni muzej in bogata knjižnica. Mesto se ponaša še z enim velikim sklopom muzejev, kajti v nekdanji bolnišnici za reveže je sklop muzejev arheologije, etnologije, muzej o družini Este in muzej združevanja Italije.

V centru mesta se splača sprehoditi do mestne hiše z urnim stolpom iz 17 stoletja, na glavnem trgu pred hišo pa si ogledati zanimiv kamniti oder za javne govore.

Ob trgu stoji mogočna katedrala iz leta 1184, posvečena mestnemu zaščitniku svetemu Geminianusu. Ob cerkvi stoji 86m visoki simbol mesta, stolp Ghirlandina iz leta 1319. Cerkev in stolp sta zaščitena pod Unesco svetovno kulturno dediščino.

Modena je znana tudi po svoji 900 let stari tradicionalni specialiteti – balzamičnem kisu. Grozdni sirup več let starajo v lesenih sodih in navzame se vonja lesa v katerem zori. Cene teh kisov gredo v nebo, prodajajo ga kot glavni spominek in kulinarično specialiteto mesta in okolice, možno se je prijaviti tudi na degustacije.

Prebivalci mesta so silno ponosni tudi na svojega, žal že pokojnega pevca, Luciana Pavarottija. V Modeni se je leta 1935 rodil in v mestu leta 2007 tudi umrl. Zaslovel je v številnih uprizoritvah oper po svetu, najbolj znan pa postal širšim množicam v nastopih s kolegi Domingom in Carrerasom v času svetovnega nogometnega prvenstva v Italiji. »Koncert treh tenorjev« velja še vedno za najbolje prodajano ploščo klasične glasbe vseh časov. Njemu v spomin in zahvalo se mestno gledališče in opera imenujeta po njem.

Pot zaključimo v prestolnici bogate dežele Emilije-Romanje – v »učeni« in »tolsti« Bologni. Mesto z nekje 380 000 prebivalci velja, kar se tiče kvalitete življenja, za eno najboljših in najbolje urejenih mest v Italiji. Bologna je bila pomembno mesto že v času rimskega imperija, bila je svobodna komuna v srednjem veku in pozneje del papeške države vse do združitve Italije sredi 19. stoletja. Pohvali se lahko z najstarejšo univerzo na svetu – matero univerz iz leta 1088. Univerza še vedno deluje in zanimivo se je sprehoditi med njenimi srednjeveškimi arkadnimi hodniki, kjer so pred stoletji gulili klopi tudi umetniki kot so Dante, Bocacco in Petrarca.

Leži v padski nižini na začetku pogorja Apeninov in velja za center kmetijske in tekstilne industrije tega dela Italije, poleg tega je tudi eno najpomembnejših sejemskih mest v državi. Leta 2000 je bila Bologna evropska prestolnica kulture, od leta 2006 pa je mestno središče tudi zaščiteno pod Unesco svetovno kulturno dediščino. Po drugi svetovni vojni je mesto veljalo za središče komunizma in še danes je eno bolj levo usmerjenih italijanskih mest.

Nad rojstnim mestom smučarja Alberta Tombe je na griču slavna bazilika San Luca. Od cerkve do centra mesta pelje že od 15. stoletja 3,8km dolg arkadni hodnik z 666 arkadami. Po njem vsako leto poteka romanje s čaščeno sliko Marije z detetom. Do tega simbola mesta se vsako dnevno po arkadnih hodnikih in stopnicah povzpenjajo romarji, turisti in razni rekreativci.

V centru je lepa katedrala sv. Petra, morda še bolj spektakularna pa je bazilika svetega Petronija – škofa Bologne v 5. stoletju. Cerkev so gradili od 14. stoletja in načrtovali so celo večjo cerkev od bazilike sv. Petra v Rimu. To so jim vatikanski oblastniki sicer preprečili, kljub temu je gotska bazilika z merami 132x66x47m ena največjih v Evropi.

Bologna je znana po svojih arkadnih hodnikih speljanih praktično povsod po mestu. Menda jih je v širši okolici mesta kar okrog 47km in v Bologni ob deževnem vremenu ni treba skrbeti, če nimate dežnika. V centru poleg bazilike vidimo še krasni podestantsko in občinsko palačo, ki datirata v 11. in 12. stoletje. Tesno poleg podestantske palače stoji še palača Enzzo, v kateri naj bi bil v 13. stoletju, do smrti (23. let) zaprt Enzzo, sin sardinjskega kralja Friderika II. Na glavnem trgu najdemo enega najlepših vodometov iz 16 stoletja, na katerem bog morja Neptun s sirenami in angeli umirja divje valove. V bližini je bogat arheološki muzej, mesto pa se lahko pohvali še z dragoceno zbirko slik v pinakoteki. V času Napoleonovega cesarstva so iz okoliških cerkva in samostanov zbrali razne dragocene umetnine slikarjev kot so Giotto, Tintoretto in Raffaello. Pozneje, po padcu Napoleona, pa so vse skupaj zopet zbrali v nekdanjem samostanu svetega Ignacija in slike raznih umetniških obdobij so danes na ogled številnim obiskovalcem Bologne.

Bologna je bil v srednjem veku znana po svojih številnih stolpih. Stolpi so bili predvsem simboli moči in bogastva raznih bogatih družin in bilo naj bi jih blizu 200. Danes jih je zaradi strel, požarov in potresov ostalo še kakšnih 20. Dva najbolj znana sta Garisdenda in Asinelli blizu glavnega trga. Stolpa iz 12. stoletja nosita imeni po družinah, ki sta si jih lastili, stala pa sta ob pomembni cesti Emiliji, ki je tod mimo peljala v smeri Rima. Znana sta tudi po nagibanju, kajti tla tega območja so precej mehka, zato sta iz navpiščnice nagnjena kar za okoli 3 metre. Višji od dvojice je Asinelli in na njegovih 97 poševnih metrov se da po 498 stopnicah tudi povzpeti. Na vrhu vas pričakuje prečudovit pogled na staro mestno jedro, okoliške hribe in padsko nižino.

Bologne ne smete zapustiti brez obroka dobrih domačih testenin, tukaj je namreč doma bolonjska omaka in mesto ima zaradi dobre hrane tudi vzdevek »tolsto«. V centru je nekaj čudovito založenih kulinaričnih butikov z domačimi toretelini, testeninami, parmezanom, pršutom, omakami, mortadelami, vini in balzamičnim kisom. Cene so sicer visoke, a zagotavljajo domače, ročno izdelane in tradicionalne proizvode.

Domovina hitrih avtomobilov nam ponuja odličen vikend izlet v katerem boste deležni tako adrenalinske izkušnje super avtomobilov, lepih in urejenih mest ter zadovoljenih brbončic. Vožnja Ferrarija je gotovo darilo, ki se ga razveseli vsak, ki si vsaj enkrat v življenju želi izkusiti tovrstno vožnjo v vozilu, ki si ga ne more privoščiti vsak. Zahvaljujoč centru scuderie Ferrari v Maranellu in nekaterim našim turističnim agencijam, ki nudijo takšen vikend aranžma, pa je vse to sedaj omogočeno tudi nam »navadnim šoferjem«.

V ponudbi preizkušen program (2.dni) z vožnjo poljubnega Ferrarija. Pišite nam za več informacij.