Vsako leto, drugi vikend v februarju, se v malem mestecu Šid v Vojvodini dogodi tradicionalni »sremski svinjekol in klobasicijada«. Iz območja Vojvodine se na ta praznik kolin strnejo najboljši mesarji in pridelovalci tipičnih sremskih mesnin, da pokažejo svoje znanje in spretnosti. Letos so sodelovali tudi Slovenci, ki so prikazali tipične slovenske koline in še dodatno popestrili pisano udeležbo.
Šid je majhno simpatično mestece na območju Srema, blizu hrvaške meje pod obronki Fruške gore. Marsikje v mestu dobimo občutek da se je čas ustavil, sploh v raznih barih in trgovinah, ki izgledajo kot pri nas pred 40 leti. Etnična sestava prebivalstva je, kot je značilno za Vojvodino, pestra, večino od 13000 prebivalcev pa predstavljajo Srbi. Sledi jim skoraj 1000 pripadnikov slovaške manjšine, poleg njih še Hrvati in Rusini. Prav Slovaška skupnost je organizator in pobudnik prireditve. Glede na bližino prvega in najstarejšega srbskega narodnega parka Fruške gore, spada Šid tudi v tako imenovani »vinski Srem«, kar pomeni da je ob mesninah poskrbljeno tudi za izvrstno vinsko kapljico in vse kar je z njo povezano.
Čeprav je občina Šid naravnana večinoma v intenzivno kmetijstvo in predelavo, najdemo tu tudi turistično zanimive točke za katere skrbi tukajšnje turistično društvo. Predvsem so ponosni na svojega rojaka, enega najslavnejših srbskih slikarjev Sava Šumanoviča, ki ima v mestecu svojo galerijo. Večino svojih del je ustvaril prav v Šidu, pozneje je deloval v Parizu, 1942 pa je bil s strani hrvaških fašistov ustreljen v Sremski Mitrovici.
Če prihajate iz smeri hrvaške, ko prečkate reko Bosut in mejni prehod Lipovac, na levi kmalu zagledate velik spominski kompleks Sremske fronte. 1988 so v spomin 16000 žrtvam bitke na sremski fronti tu postavili spomenik v obliki parka in spominskega muzeja. V eni izmed odločilnih bitk konca druge svetovne vojne je sodelovalo tudi precej Slovencev, kulturno društvo Šid pa vestno skrbi za urejenost tega obeležja junakom.
Poleg vinskih kleti velja izpostaviti še lovni in ribolovni turizem. Že Tito je imel tu svoja lovišča, danes pa se še vedno lahko pohvalijo z velikim številom kapitalnih jelenov, srnjakov in divjih svinj, ki privabljajo številne lovce. V rekah in jezerih naokrog je možno loviti ribe kot so postrvi, amurji, tolstobiki, smuči, ščuke in somi. Poskrbljeno je tudi za primerne nastanitve in poleti tudi za kopanje.
Letošnji 17. svinjekol se je z otvoritvijo pričel v soboto ob 10h. Kot prvo so prikazali tradicionalno ožiganje svinje, sledilo so tekmovanja v hitrostni obdelavi mesa, v izdelavi tradicionalne sremske klobase in za konec še hitrostno »jedenje« klobas. Vsi zmagovalci so bili nagrajeni, rajanje pa se je ob glasbi nadaljevalo pozno v noč. V nedeljo je bilo poskrbljeno za okusen zajtrk, brezplačno je svoja vrata odprla galerija Save Šumanoviča, vinske kleti so imele dan odprtih vrat in razglasili so še zmagovalce v izdelavi suhih klobas. Ves čas je v prijetnem vzdušju potekal tudi zabavni in glasbeni program za katerega poskrbijo kar domačini sami s svojim humorjem in dobro voljo.
Prva »klobasicijada« je bila organizirana 1996, takrat so tekmovali samo v kategoriji najboljših suhih klobas. Leta 2005 so prireditev razširili na dva dni in dodali še koline. Tukaj tekmujejo v hitrostni zakolu prašiča, in tekma se konča, ko napolnijo prvo klobaso. Rekord znaša 4 minute in 20 sekund in bi bil najbrž primeren za Guinessovo knjigo rekordov.
Letos so zaradi borcev proti mučenju živali in samih gledalcev prvič na prizorišče pripeljali že usmrčene prašiče.
Med samo prireditvijo ponujajo na stojnicah razne tipične izdelke teh krajev, prikazali pa so tudi žganjekuho. Vse izdelke od mesnin, žganja, »sačev« in sladic se da kupiti, cene so zelo ugodne. Ponekod se dobi tudi meso prašičev mangulic. Mangulice so pasma svinj, tipična za ta prostor, ki se zopet čedalje pogosteje vzreja. Pasejo se na prostem, so dlakavi kot ovce, rasejo počasi, njihovo meso pa dosega visoke cene. Meso teh prašičev skoraj ne vsebuje slabih maščob zato so znani tudi kot »neholesterolni«.
Sremski svinjekol in klobasicijada ni ravno prireditev za vegetarjance, kljub temu pa se vsakogar najde kaj zanimivega, zabavnega in predvsem okusnega.
Odhod za skupine ali posameznike vsako leto, prvi vikend v februarju. Program (2. dni) z obilo zabave ter gorami hrane in pijače...pišite nam za več informacij.